Swing v Evropi in Sloveniji
O čem se vse glasneje govori na vsakem koraku? Kakšen je razlog, da so ljudje kar na enkrat obuli črno bele čevlje? Zakaj so diskoteke iz tedna v teden bolj prazne? Kaj je po skoraj sedemdesetih letih doživelo ponovno rojstvo, za katerim nori staro in mlado? Odgovor je sila preprost. To je SWING! Ples naših dedkov in babic, se po slovenskem prostoru širi s svetlobno hitrostjo. Plesne šole kot nore razpisujejo swing tečaje tega izjemno zanimivega in priljubljenega plesa, lokali, bari in klubi pa mrzlično ponujajo s swingom obarvane večere. Pa si poglejmo, kaj swing pravzaprav je in kje se je vse sploh začelo.
Kaj je swing?
Swing bi lahko opisali kot stil plesa ter posebno zvrst glasbe, v kateri lahko slišimo zelo razgibane in ritmične elemente. Zgodovina swinga sega daleč nazaj v dvajseta leta prejšnjega stoletja. V tistem času so se ljudje hodili zabavat na plese ob živi glasbi, katero so večinoma igrali veliki orkestri. Ti so po raznih klubih in hotelskih terasah večinoma igrali jazz in dixieland glasbo. Nekega dne, pa je črnska skupnost, medtem, ko je plesala na jazz glasbo, v svoj ples dodala tudi korake stepa in odkrila charleston, lindy hop in jitterbug. Rodil se je swing!
Začetki swinga
26. marca 1926 se je v New Yorku odprla plesna dvorana Savoy. Klub Savoy je bil takojšen uspeh s svojim ogromnim plesiščem in dvema prostoroma za orkester, saj je takoj privabil tako najboljše plesalce, kot tudi najboljše orkestre in glasbenike iz vse vzhodne obale ZDA, swing pa se je začel zelo hitro razvijati tudi drugod.
Leta 1936 je swing preplavil celotne ZDA. Prve reakcije večine plesnih učiteljev, pa so bile zelo negativne. Philip Nutl, predsednik ameriškega združenja plesnih učiteljev je celo izjavil, da se swing ne bo obdržal niti eno zimo. Močno se je motil. Swing je namreč postal tako popularen, da ga je filmska industrija takoj vnesla tudi v nekaj najboljših filmov tistega časa in sicer: »A Day at the Races (1937)«, »Hellzapoppin (1941)«, »Sugra Hill Masquerade (1942), »Killer Diller (1948)«.
Swing v Evropi in Sloveniji
Swing se je kmalu razširil tudi preko oceana v Evropo. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno, ko je Nemčija zasedla večji del Evrope prepovedali, saj je swing veljal za črnsko in judovsko glasbo. Benny Goodman, ki je bil v tistem času vodilni glasbenik na področju swinga je bil namreč Jud. Vojne je bilo konec in swing je dosegel tudi Slovenijo. Med našimi dedki in babicami je postal tako priljubljen, da so se vsako soboto in nedeljo zbirali v Narodnem domu v Ljubljani, kjer so se družili ter poplesavali ob prijetni glasbi.
Kako pa je s swingom v Sloveniji danes?
Pred približno tremi leti je plesalec, plesni učitelj in izkušen koreograf swinga Sajles Šinkovec (po materini strani Slovenec), zapustil rodni New York in prišel živet v Ljubljano. Ko se je s prijatelji nekega dne zabaval v enem od ljubljanskih lokalov, jim je pokazal svoje znanje swinga in jih takoj navdušil! Zaradi velikega navdušenja, je tako za prijatelje, kot tudi za goste lokala organiziral brezplačne plesne inštrukcije. Z navdušenjem pa se je iz tedna v teden večalo tudi zanimanje. Zanimanje je v bistvu postalo tako veliko, da je Sajles organiziral plesni tečaj, za katerega nikomur ni bilo težko odšteti nekaj tisočakov. Zaradi množice plesalcev, ki pridobljenega znanja swing plesa, do tedaj niso mogli pokazati in uporabljati drugje kot ob domačem radiu, je Sajlesova družba »Sajles & His Swing Kids«, organizirala tudi swing večere, ki se še danes odvijajo vsak torek na Gradu Kodeljevo v Ljubljani.
Swing pa se ni udomačil le v prestolnici. Kaj kmalu se je začel širiti po vsej Sloveniji in pridobil mnogo simpatizerjev, ki so swing izoblikovali v subkulturno gibanje in nadeli Sajlesu vzdevek slovenski »King of the Swing«.
Če torej swinga še ne znate plesati, si brž obujte črno bele čevlje ter oblecite oblačila ki kar najbolj spominjajo na trideseta leta prejšnjega stoletja in se odpravite na enega izmed swing večerov, kjer se boste lahko brezplačno naučili osnovnih korakov in tako preplesali noč.
